SLOVENIJA: Dan, ko je v Ljubljano pripeljal električni vlak

Bilo je natanko na današnji dan leta 1962. Tik pred dnevom republike je bila končana tudi elektrifikacija železniške proge Postojna–Ljubljana.

Natanko pred 50 leti je bilo na ljubljanski železniški postaji slovesno. Med sopihajoče parne lokomotive se je pripeljal vlak, ki ga je vlekla za tiste čase precej imenitna električna lokomotiva. Ravno so prenovili železniško postajo, še sveže zgrajena sta bila podvoza na tedanji Titovi (danes Dunajski) in Celovški cesti ...

V tistih časih je bilo v navadi, da so se pomembne reči zgodile okoli dneva republike, torej 29. novembra. Tudi leta 1962 je bilo tako. Dan pred praznikom se je na ljubljanski železniški postaji zbralo kar nekaj pomembnih ljudi in počakalo, da se je po železniških tirih prednje pripeljal slavnostno ovešeni vlak. Na njem pravzaprav ni bilo posebno to, da je bil lepo okrašen, ampak to, da ga je vlekla elektrolokomotiva.

»Ob zvokih železničarske godbe in piskanju vseh lokomotiv na postaji je pribrzel iz postojnske smeri na ljubljanski peron prvi električni tovorni vlak, pretrgal vrvico, razpeto čez tire, in s tem simbolično počastil novo pomembno delovno zmago naših ljudi,« je Delo z datumom 29. november 1962 zapisalo pod fotografijo, ki jo je posnel sloviti fotoreporter, zdaj že pokojni Edi Šelhaus.

Nastaja monografija

»Elektrovleka je končno prišla v glavno mesto Slovenije,« bi vzkliknil dr. Josip Orbanić, če bi bil tistega dne na peronu ljubljanske železniške postaje. Ker ga ni bilo, je tako zapisal 50 let po tem dogodku, čeprav so ga vlaki najbrž zanimali že leta 1962. Nekdanji elektroinženir je namreč 40 let delal na Slovenskih železnicah (od leta 1969); o elektrovleki je napisal celo diplomsko nalogo, na delovnem mestu je pozornost nekoliko preusmeril na logistiko, odkar je upokojen, pa ga elektrifikacija slovenske železnice spet zelo zaposluje.

V Društvu ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica, ki ga je 16 zanesenjakov ustanovilo pred dvema letoma (danes ima društvo 50 članov), so ga nagovorili, da napiše monografijo o električni vleki vlakov, zato zdaj veliko prostega časa porabi za obiskovanje arhivov in muzejev, potuje od Trsta do Dunaja in išče vse, kar bi mu lahko prišlo prav pri popisovanju elektrifikacije železniških prog na Slovenskem.

Velikansko gradbišče

Leto 1962 ni bilo pomembno le zato, ker je takrat med puhajoče lokomotive v Ljubljani prvič pripeljala električna, temveč zato, ker je bila takrat končana elektrifikacija proge Postojna–Ljubljana. Josip Orbanić se danes čudi, da so slovenski mediji dogodek tako skopo pospremili (kratko objavo je odkril le v Delu). Pravzaprav je bila že sama prireditev v tistih časih, ko so res znali povzdigniti besede o bratstvu in enotnosti in narediti vsakršne dogodke zares slovesne, zelo skromna.

»Domnevamo, da je bil razlog za svojevrstni medijski molk spor z zveznimi oblastmi, ki so od Brezovice naprej zahtevale elektrifikacijo z izmeničnim sistemom 25.000 voltov. Slovenija tega ni upoštevala in je nadaljevala elektrifikacijo z obstoječim enosmernim sistemom 3000 voltov,« je našel razlago sogovornik. Elektrifikacija slovenskih prog je sicer potekala med letoma 1953 in 1977; pred tem sta bili tako posodobljeni le progi Trst–Postojna in Pivka–Reka (že leta 1936, ko je bilo ozemlje še pod italijansko oblastjo).

Ko se je proces približeval glavnemu mestu, je bilo treba tukaj postoriti še marsikaj drugega, recimo prenoviti ljubljansko železniško vozlišče. Prav v tem času sta nastala podvoza na Dunajski in Celovški cesti, na postaji so zgradili pokrite perone in podhod do njih, uredili nove tirne povezave proti Primorski in Gorenjski, ranžirno postajo Zalog, lokomotivsko postajo Moste, našteva sogovornik. »Gradbišče se je razprostiralo na skoraj 15 kilometrih.«

Spomin na bredo

Tudi po 50 letih bi obletnica verjetno spolzela mimo, če se ne bi Josip Orbanić spomnil nanjo in na dan republike pred petdesetimi leti. Tega leta so Slovenske železnice dobavile prvih deset šestosnih električnih lokomotiv vrste 362, ki jih je izdelalo italijansko podjetje Ansaldo. To so prve elektrolokomotive, izdelane za Slovenijo, je zapisano na spletni strani podjetja.

Josip Orbanić k temu dodaja podatek, da so dobili od Italije še 17 električnih lokomotiv serije 361, ki so jim ljubkovalno rekli breda. Zdaj imamo v Sloveniji samo še dve. Bredo 361 106 so ljubitelji železnic v zadnjem trenutku rešili, preden bi za vedno končala kot staro železo. Postavljena je v parku v Ilirski Bistrici.

Čeprav so električne lokomotive v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postopoma začele osvajati slovenske tire, pa z njih niso prav hitro prepodile starih predhodnic, parnih lokomotiv. Zadnja se je odpeljala s tirov leta 1977, ko se je končala elektrifikacija slovenskih železniških prog.

(delo.si)
28.11.2012